OECD: Osnove UI agentov
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je objavila poročilo v katerem analizira nastajajoči koncept agentske umetne inteligence.
Poročilo je bilo objavljeno 13. 2. 2026.
Poročilo poskuša pojasniti, kako se ta pojem uporablja v strokovni literaturi in katere značilnosti takšne sisteme razlikujejo od dosedanjih oblik umetne inteligence. Bistvena ugotovitev je, da se umetna inteligenca razvija v smer sistemov, ki niso več zgolj orodja za generiranje ali analizo informacij, temveč lahko relativno samostojno izvajajo naloge za doseganje določenega cilja.
Agentska umetna inteligenca označuje sisteme, ki lahko delujejo v digitalnem okolju, zbirajo informacije, analizirajo podatke ter na podlagi teh informacij sprejemajo nadaljnje odločitve. Takšni sistemi lahko na primer samostojno iščejo dodatne vire podatkov, uporabljajo različna digitalna orodja ali izvajajo zaporedje dejanj, ki vodijo do končnega rezultata. V tem pogledu predstavljajo nadgradnjo klasičnih modelov umetne inteligence, ki praviloma ustvarijo rezultat na podlagi enkratnega uporabniškega vnosa.
Z vidika varstva osebnih podatkov tak razvoj odpira pomembna vprašanja. Ker lahko agentski sistemi umetne inteligence samostojno dostopajo do različnih virov informacij in jih med seboj kombinirajo, postaja razumevanje poteka obdelave osebnih podatkov bistveno bolj kompleksno. Upravljavci osebnih podatkov morajo zato že v fazi načrtovanja jasno opredeliti, katere osebne podatke bo sistem obdeloval, za kakšen namen in na kakšni pravni podlagi.
Poseben izziv predstavljata načelo preglednosti in načelo omejitve namena iz Splošne uredbe. Če sistem samostojno izvaja več zaporednih korakov obdelave, mora upravljavec zagotoviti, da obdelava ostaja predvidljiva in omejena na namen, zaradi katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani.
Čeprav agentska umetna inteligenca omogoča določeno stopnjo avtonomnega delovanja, pravna odgovornost za obdelavo osebnih podatkov še vedno ostaja na strani upravljavca ali obdelovalca. Zato postaja načelo varstva podatkov že pri načrtovanju še pomembnejše, saj morajo organizacije že v fazi razvoja zagotoviti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki omogočajo nadzor nad delovanjem sistema in sledljivost obdelave osebnih podatkov.
Poročilo OECD tako opozarja, da razvoj agentske umetne inteligence poleg tehnoloških priložnosti prinaša tudi nove izzive na področju upravljanja podatkov, odgovornosti ter zagotavljanja skladnosti z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
Celotno poročilo je dostopno tukaj.
Vir: OECD.org
Naslovna fotografija: Unsplash
