Odločbe ZIN: Obdelava OP

Odločbe ZIN: Obdelava OP
30. 09. 2023 objavil/a Info Hiša

Številka: 07100-42/2022/8

Datum: 1. 6. 2023

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 57., 58. in 77. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) ter na podlagi 34. in 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2) o pritožbi prosilke: (v nadaljevanju prosilka) z dne 28. 9. 2022, zoper zavrnilno odločitev upravljavke: (v nadaljevanju upravljavka), z dne 17. 9. 2022, v zadevi dostopa do osebnih podatkov in informacij o obdelavi izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.   Ugotovi se, da je upravljavka glede prosilkine zahteve za dostop do informacij o obdelavi njenih osebnih podatkov z dne 17. 9. 2022 s svojo odločitvijo z dne 17. 9. 2022 kršila prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe in drugi odstavek 12. člena Splošne uredbe.

 

2.   Upravljavki se odredi, da v roku petih (5) dni od vročitve te odločbe prosilki posreduje informacijo o vrstah osebnih podatkov, ki jih obdeluje ("katere osebne podatke je pridobila"), ter o virih, od katerih je pridobila prosilkine osebne podatke ("kje je pridobila njene osebne podatke").

 

3.   Upravljavki se odredi, da o zahtevi prosilke o tem, "kako" razpolaga z njenimi osebnimi podatki ponovno odloči v skladu z 12. in 15. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, pri čemer mora najprej razčistiti natančno vsebino zahteve prosilke, ter o odločitvi obvestiti IP v roku 5 dni od sprejete odločitve.

 

4.   Prosilki se ne določijo omejitve glede pregledovanja spisa zadeve, ki se vodi pod št. 07100-42/2022.

 

5.   Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Prosilka in upravljavka sama nosita svoje stroške postopka.

 

 O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 17. 9. 2022 po e-pošti ob 13:59 prejela sporočilo upravljavke iz e-poštnega naslova …, v kateri je upravljavka vabila na … delavnice v organizaciji ….

 

Nato je prosilka istega dne (17. 9. 2022) po e-pošti ob 14:11 uri pri upravljavki vložila zahtevo za dostop do informacij o obdelavi njenih osebnih podatkov, s katero je prosila za informacijo, kje je upravljavka pridobila njene osebne podatke, katere in kako z njimi razpolaga.

 

Upravljavka je z e-sporočilom z dne 17. 9. 2022 ob 14:34 uri odgovorila, da je prosilka vabilo prejela pomotoma, da bo izbrisala njen e-naslov iz svoje baze, saj si ga je njen spletni strežnik očitno zapomnil iz preteklih komunikacij in jo pomotoma sam dal med prejemnike (namesto neke druge osebe z istim imenom kot prosilka). Upravljavka je še zatrdila, da njenega naslova nima nikjer zabeleženega.

 

Prosilka je dne 17. 9. 2022 ob 19:45 uri na upravljavko ponovno naslovila e-pošto, v kateri je navedla, da vztraja pri pridobitvi želenih informacij.

 

Dne 28. 9. 2022 je prosilka vložila pritožbo zaradi kršitve pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ker ji je upravljavka zavrnila posredovanje zahtevanih informacij, na ponovni poziv pa ji ni odgovorila.

 

IP je v povezanem postopku izdal odločbo št. 07100-34/2022/4 z dne 3. 1. 2023 v zvezi z odločitvijo upravljavca …, glede dostopa do istih informacij, kot jih je prosilka zahtevala od upravljavke v tem primeru. Hkrati je IP dne 29. 12. 2022 ugotovil, da je treba uvesti nov postopek, in sicer ta postopek v zadevi št. 07100-42/2022.

 

IP je upravljavko z dopisom št. 07100-42/2022/4 z dne 29. 12. 2022 pozval, naj mu posreduje pojasnilo, kje je pridobila osebne podatke prosilke; pojasnilo, s katerimi osebnimi podatki prosilke razpolaga (bodisi v fizičnih evidencah ali kjerkoli, kjer jih vodi avtomatizirano); izpis vseh osebnih podatkov prosilke, s katerimi razpolaga; pojasnilo, na kakšen način obdeluje osebne podatke prosilke (če jih še obdeluje) ter izpis (denimo v obliki zaslonske slike) iskanja po imenu in priimku prosilke v upravljavkinih evidencah oziroma elektronskih sistemih.

 

Upravljavka je odgovorila z dopisom z dne 21. 1. 2023, v katerem je zapisala, da osebnih podatkov prosilke nima in jih ni nikjer pridobila, zato ne more posredovati nobenih izpisov. Zapisala je, da podatkov ne obdeluje, ker jih nima. Upravljavka je dopisu priložila izpis zaslonske slike iskanja po imenu in priimku v svojem poštnem strežniku, in sicer po sporočilih in po stikih. Izpis po sporočilih prikaže, da je v iskalno polje vneseno ime in priimek prosilke, rezultati iskanja pa prikažejo nekatera e-sporočila (prvo sporočilo z dne 21. 1. 2020, zadnje sporočilo z dne 17. 9. 2022). Izpis po stikih pa po iskalnem parametru "…" ne izpiše nobenega rezultata.

 

IP je z dokumentom št. 07100-42/2022/6 z dne 30. 3. 2023 prosilki in upravljavki vročil zapis bistvenih ugotovitev in poziv za izjavo pred odločitvijo. Na poziv se je odzvala samo upravljavka z dopisom z dne 9. 4. 2023 in zapisala, da se v času, ko je prejela prvi dopis prosilke ni zavedala, da so podatki, ki jih je prikazal priklic (priklic pa je izvedla izključno zaradi in po prejemu poziva nadzornega organa) na kakršen koli način shranjeni v njenem spletnem strežniku oziroma gmailu. Upravljavka je poudarila, da kot je razvidno iz poslanega zajema ekrana prosilke ni individualno naslovila, razen ko se je na njeno prošnjo odzvala z opravičilom za neželeno pošto in pojasnilom. Upravljavka je še navedla, da njen namen ni bil, da bi kršila zakon ali Splošno uredbo niti da bi prosilkine podatke na kakršen koli način obdelovala. Podatke naj bi po njenih besedah spletni strežnik shranil brez njenega vedenja, sama pa ne vodi nobene mailing liste stikov in ne shranjuje nobenih elektronskih naslovov. Nadalje je upravljavka navedla, da je edini podatek prosilke, s katerim razpolagam, le njen elektronski naslov, ki si ga je spletni strežnik oziroma ponudnik Gmail zapomnil ne da bi mu upravljavka dala ta ukaz oziroma nastavitev. Upravljavka sklepa oz. ugiba, da iz prosilkine samoiniciativne prijave na eno od delavnic, ki jih je upravljavka v preteklosti vodila v okviru številnih organizacij. Upravljavka je še dodala, da je prosilkin elektronski naslov javno objavljen na spletnih straneh kot stik za opravljanje storitev , zato se sprašuje, ali ZVOP-2 z določbo 93. člena ne dovoljuje takšne uporabe e-naslova, kot se ji v tem postopku očita.

 

Ker je IP ocenil, da je dejansko stanje dovolj razčiščeno, ni izvedel drugih procesnih dejanj.

 

1.    Splošno o pravici posameznika do dostopa do lastnih osebnih podatkov

 

Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku 38. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami), ki predpisuje, da se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj.

 

Ta pravica posameznika je konkretizirana v prvem odstavku 15. člena Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter določene konkretne informacije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, med drugim: namen obdelave; vrste zadevnih osebnih podatkov; uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov; obstoj pravic posameznika; kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom idr. (točke (a) do (h) prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe).

 

V tej zadevi je prosilka z zahtevo z dne 17. 9. 2022 uveljavljala pravico do informacij o obdelavi osebnih podatkov, ki je del pravice po prvem odstavku 15. člena Splošne uredbe.

 

Bistvo obveznosti, ki jih ima upravljavec v zvezi z zagotavljanjem pravice do dostopa do osebnih podatkov, je navedeno v 12. členu Splošne uredbe, in povzeto zajema naslednje obveznosti:

-        posamezniku olajšati uresničevanje njegove pravice iz 15. člena Splošne uredbe (drugi odstavek 12. člena); in

-        obvestiti posameznika najkasneje v roku enega meseca po prejemu zahteve o ugoditvi pravice po 15. členu Splošne uredbe (tretji odstavek 12. člena); ali

-        obvestiti posameznika najkasneje v roku enega meseca po prejemu zahteve o razlogih za zavrnitev pravice po 15. členu Splošne uredbe ter o možnosti vložitve pritožbe pri nadzornem organu in možnosti uveljavljanja pravnih sredstev.

 

2.    Postopek odločanja v nadzornem postopku

 

IP je v predmetnem nadzornem postopku postopal po določbah 30. do 35. člena ZVOP-2 (postopek na podlagi vloge prijavitelja s posebnim položajem). Za ta postopek je med drugim značilno, da IP postopa v skladu s preiskovalnimi in ureditvenimi pooblastili iz 58. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in 28. ter 29. člena ZVOP-2 ter v skladu s splošnimi pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP). 

 

V konkretnem primeru je prosilka sicer še pred uveljavitvijo ZVOP-2 vložila pritožbo zoper izpodbijano odločitev upravljavke, IP pa postopek nadaljuje po uveljavitvi ZVOP-2 (in sicer 26. 1. 2023) po novi ureditvi. Pritožba prosilke z dne 28. 9. 2022 se tako v smislu prvega odstavka 30. člena ZVOP-1 sedaj obravnava kot zahteva za nadzor zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo na prosilko. Nadzor namreč zajema presojo skladnosti s celotno Splošno uredbo v smislu prvega odstavka 77. člena Splošne uredbe, ki določa, da ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da vloži pritožbo pri nadzornem organu, če meni, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z njim krši to uredbo. Možna kršitev Splošne uredbe je tudi kršitev pravice do dostopa do lastnih osebnih podatkov in informacij o obdelavi, kot jo opredeljuje prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe.

 

3.    Presoja utemeljenosti pritožbe v konkretnem primeru

 

3.1   Opredelitev obsega presoje IP

 

V konkretnem postopku IP preverja izključno to, ali je upravljavka z odločitvijo z dne 17. 9. 2022 kršila prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe s tem, ko prosilki ni posredovala informacij o tem, kje je upravljavka pridobila njene osebne podatke, katere in kako z njimi razpolaga. V tem postopku se ne preverja, ali je upravljavka obdelovala osebne podatke zakonito ali ne, saj to ni bil predmet zahteve prosilke in posledično ni predmet presoje v tej pritožbeni zadevi.

 

Vse navedbe upravljavke v smeri zagotavljanja, da je osebne podatke obdelovala zakonito (sklicevanje na 93. člen ZVOP-2), so torej v tej zadevi nerelevantne in neupoštevne, zato se IP do njih ne bo opredeljeval.

 

Sporna vprašanja v tej zadevi so:

a.        ali upravljavka obdeluje osebne podatke prosilke;

b.        ali ima prosilka pravico do informacij o tem:

-        katere osebne podatke upravljavka obdeluje,

-        kje jih je pridobila in

-        kako z njimi razpolaga.

 

Zaradi navedenega se presoja, ali je prišlo z zavrnilno odločitvijo do kršitve pravice do dostopa do osebnih podatkov in informacij o obdelavi po 15. členu Splošne uredbe.

 

3.2   Ali upravljavka obdeluje osebne podatke prosilke

 

Vprašanje, ali upravljavka obdeluje osebne podatke prosilke, sicer ni del prosilkine zahteve, temveč je odgovor nanj predpogoj za nadaljnjo obravnavo zahteve za informacije o obdelavi osebnih podatkov. Če namreč upravljavka ne obdeluje osebnih podatkov, ne more o njihovi obdelavi posredovati informacij.

 

Upravljavka je v odgovoru IP z dne 21. 1. 2023 navedla, da osebnih podatkov prosilke nima in jih ni nikjer pridobila, zato ne more posredovati nobenih izpisov. Zapisala je še, da podatkov ne obdeluje, ker jih nima. IP pa je z vpogledom v izpis zaslonskih slik iskanja po imenu in priimku prosilke, ki ga je upravljavka priložila, ugotovil ravno nasprotno, in sicer da upravljavka dejansko obdeluje osebne podatke prosilke.

 

Upravljavka je priložila dva izpisa:

1.      izpis zaslonske slike iskanja v svojem poštnem strežniku po imenu in priimku, zavihek »Search« (iskanje po stikih), ter

2.      izpis zaslonske slike iskanja v svojem poštnem strežniku po imenu in priimku, zavihek »View« v pogledu »Inbox« (iskanje po sporočilih).

 

Iz priloženega izpisa pod zgornjo točko 1. (iskanje po stikih) izhaja, da se ime in priimek prosilke res ne prikaže med stiki oziroma ne da nobenega rezultata iskanja. Vendar pa je situacija drugačna v izpisu pod zgornjo točko 2. (iskanje po sporočilih), saj iskanje po imenu in priimku prosilke po sporočilih prikaže rezultate osmih sporočil, med drugim vabil na delavnice … in … delavnice … ter dopise v zvezi z zahtevo za dostop do osebnih podatkov.

 

IP se je torej ob vpogledu v izpis zaslonske slike iskanja po sporočilih (zavihek »View« v pogledu »Inbox«) prepričal, da upravljavka dejansko obdeluje osebne podatke prosilke. Res sicer, da e-poštni sistem, ki ga upravljavka uporablja, ni zabeležil prosilkinega imena in priimka med samimi stiki, to pa še ne pomeni, da ne prihaja do obdelave prosilkinih osebnih podatkov v okviru posredovanih in prejetih e-sporočil. Pri tem je sicer pomembno ločiti med samo vsebino elektronske komunikacije in t.i. prometnimi podatki, saj le pri slednjih, ki zajemajo ime, priimek in e-naslov prejemnika in pošiljatelja, čas pošiljanja ipd., lahko govorimo o osebnih podatkih. Nadalje pa je možno tudi v sami vsebini komunikacije ali »zadevi« e-sporočila najti določene osebne podatke, zato je IP napravil sklep, da se osebni podatki prosilke vsekakor nahajajo na poštnem strežniku upravljavke in jih zato tudi obdeluje.

 

Pojem »obdelave« osebnih podatkov je opredeljen v drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe in »pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje«. Skladno z navedenim je treba ugotoviti, da je osebne podatke prosilke v sistemu mogoče najmanj priklicati in vanje vpogledati, sicer pa so tak tudi shranjeni (ne glede na to, v katerem »zavihku« ali funkciji e-poštnega sistema), zato vsekakor prihaja do obdelave osebnih podatkov prosilke pod nadzorom upravljavke.

 

Upravljavka se je sicer na več mestih (tudi v odzivu na zapis bistvenih ugotovitev) sklicevala na okoliščino, da ni vedela, da bo sistem samodejno zabeležil osebne podatke prosilke. Vendar IP ocenjuje, da takšno sklicevanje ne more biti uspešno iz dveh razlogov, in sicer:

1.      do obdelave je brez dvoma vsekakor prišlo, če se je upravljavka tega "zavedala" ali ne. V vsakem primeru bi povprečni uporabnik katerega koli e-poštnega sistema mogel ali moral vedeti, da prihaja pri kakršni koli uporabi takšnega poštnega sistema do različnih operacij, ki se izvajajo znotraj sistema (zaledne operacije), ki jih sicer uporabniki morda ne "vidijo", a to še ne pomeni, da se niso odvili. Takšna je narava računalniških in elektronskih sistemov in vsak upravljavec, ki v takšen sistem "vnese" osebne podatke, mora vedeti, da jih sistem obdeluje, tudi če sami aktivno v kasnejših fazah ne storijo ničesar;

2.      ena izmed najbolj temeljnih in splošnih obveznosti po Splošni uredbi je odgovornost upravljavca (24. člen Splošne uredbe), da ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, izvede ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi in je zmožen dokazati, da obdelava poteka v skladu s to uredbo (načelo odgovornosti upravljavca). Kateri koli upravljavec osebnih podatkov mora ne samo natančno vedeti, kateri procesi obdelave osebnih podatkov se izvajajo pod njegovim okriljem, temveč mora za vsak tak proces sprejeti tudi vse ukrepe, da zagotovi zakonitost obdelave in je takšno zakonitost tudi zmožen dokazati.

 

IP torej kot neupoštevne ocenjuje navedbe upravljavke, da se ni zavedala, da so osebni podatki prosilke shranjeni v njenem spletnem strežniku oziroma gmailu. Upravljavka je s takšnim sklicevanjem, da obdelava osebnih podatkov poteka brez njene vednosti, izkazala zgolj pomanjkljivo izvajanje svojega načela odgovornosti, kar pa sicer ni predmet tega postopka.

 

Zaradi vsega navedenega IP ugotavlja, da je upravljavka brez dvoma obdelovala osebne podatke prosilke.

 

3.3   Ali ima prosilka pravico do informacij o obdelavi osebnih podatkov

 

a.      Informacije o vrstah in virih osebnih podatkov

 

Ker je IP nedvomno ugotovil, da upravljavka obdeluje osebne podatke prosilke, je bilo nadaljnje treba ugotoviti, ali je prosilka upravičena do zahtevanih informacij v zvezi z obdelavo njenih osebnih podatkov. V konkretnem primeru je prosilka:

-        z zahtevano informacijo »kje je upravljavka pridobila njene osebne podatke« zahtevala informacije iz točke (g) prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe: »kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom«;

-        z zahtevano informacijo »katere osebne podatke je upravljavka pridobila« zahtevala informacije iz točke (b) prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe: »vrste zadevnih osebnih podatkov«;

 

Prosilka je torej zahtevala dve vrsti informacij, do katerih ima nesporno pravico po določbah točke (b) in (g) prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe:

-        informacijo o viru osebnih podatkov (kje je upravljavka pridobila njene osebne podatke) ter

-        informacijo o vrstah osebnih podatkov (katere osebne podatke je upravljavka pridobila).

 

IP ugotavlja, da je upravljavka napačno navedla, da informacij ne more posredovati, ker ne obdeluje osebnih podatkov. Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, upravljavka obdeluje osebne podatke prosilke, sicer morda res ne v kategoriji »Stiki«, vsekakor pa ima v svojem e-poštnem predalu določene osebne podatke prosilke, ki se pokažejo ob vpisu njenega imena in priimka v iskalnik v zavihku »View«, pogled »Inbox«. Ker upravljavka obdeluje osebne podatke prosilke, slednja pa uveljavlja pravico do informacij o obdelavi osebnih podatkov, IP ugotavlja, da bi upravljavka prosilki morala posredovati zahtevane informacije, in sicer informacije o virih in vrstah osebnih podatkov. Razlogov za zavrnitev prosilkine pravice namreč IP ne vidi.

 

Ker upravljavka prosilki z zavrnilno odločitvijo z dne 17. 9. 2022 neupravičeno ni posredovala informacij o virih in vrstah osebnih podatkov, je IP v prvi točki izreka te odločbe ugotovil kršitev točke (g) in (b) prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe. V drugi točki izreka te odločbe je IP upravljavki naložil ukrep posredovanja zahtevanih informacij o obdelavi osebnih podatkov.

 

b.      Informacija o tem, kako upravljavka razpolaga/obdeluje osebne podatke

 

Prosilka pa je zahtevala tudi eno vrsto informacij (kako upravljavka razpolaga z osebnimi podatki), za katero ni jasno, katero svojo pravico iz Splošne uredbe prosilka uveljavlja. Zdi se, da prosilka s takšno formulacijo ne uveljavlja nobene izmed pravic, ki bi jih izrecno podeljeval prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe oziroma kateri drug člen navedene uredbe. Vendar pa IP ugotavlja, da je v tem delu zahteva prosilke tako nejasna, da ni mogoče natančno ugotoviti, katere informacije s tem delom zahteve prosilka zahteva. Že na prvi pogled se namreč izkaže, da je možnih več interpretacij prosilkine zahteve, in sicer bi lahko zahtevala informacije o načinih ali sredstvih obdelave, lokaciji hrambe, morda rokih hrambe svojih osebnih podatkov (le informacija o roku hrambe pa je priznana med pravicami po prvem odstavku 15. člena Splošne uredbe), lahko bi zahtevala tudi razlog za obdelavo osebnih podatkov (torej namene obdelave…). Zaradi nejasnosti zahteve prosilke v tem delu, IP ugotavlja, da bi morala upravljavka najprej natančno ugotoviti, kaj je vsebina prosilkine zahteve, in nato odločiti o takšni pravici. Drugi odstavek 12. člena Splošne uredbe namreč določa, da »[u]pravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, olajša uresničevanje njegovih pravic iz členov 15 do 22.« Olajšanje uresničevanja pravic posameznika je vsekakor treba razumeti tudi v smislu razjasnjevanja zahtev posameznika za čim lažje in čim bolj učinkovito uresničevanje pravic.

 

IP je v tem delu kršitve upravljavki naložil ukrep ponovne odločitve o zahtevi prosilke v delu, ki se nanaša na informacijo o tem, "kako" upravljavka razpolaga z njenimi osebnimi podatki, v skladu z 12. in 15. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upravljavka mora pred izdajo odločitve najprej v sodelovanju s prosilko razčistiti natančno vsebino zahteve prosilke, na podlagi razščiščenih okoliščin odločiti o zahtevi prosilke v tem delu ter o odločitvi obvestiti IP v roku 5 dni od sprejete odločitve.

 

Takšna odločitev upravljavke mora vsebovati razloge in informacijo o pravici do pritožbe pri nadzornem organu v roku 15 dni od seznanitve z odločitvijo. Odločitev ima lahko obliko uradnega zaznamka, ki se pošlje posamezniku na način, ki omogoča seznanitev z odločitvijo in dokazovanje njenega prejema, kot to določa drugi odstavek 14. člena ZVOP-2.

 

4.    Sklepno

 

ZVOP-2 v 3. točki prvega odstavka 34. člena določa, da odločba v postopku nadzora po določbah tega oddelka vsebuje tudi dovoljen obseg pregleda spisa zadeve za prijavitelja s posebnim položajem. Prosilki se ne določijo omejitve glede pregledovanja spisa zadeve, ki se vodi pod št. 07100-42/2022, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe, saj za takšno omejitev ne obstajajo zakonski razlogi.

 

Posebni stroški v tem nadzornem postopku niso nastali (5. točka izreka odločbe). Prosilka in upravljavec nosita svoje stroške, ki so jima morebiti nastali zaradi postopka (drugi odstavek 30. člena ZVOP-2). 

 

Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter plačati sodno takso.

 

 

Postopek vodila:

državna nadzornica za varstvo

osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

Vročiti:

-        (osebno po ZUP);

-        (osebno po ZUP).