IP: Izbris posnetkov zaradi preklica privolitve
Informacijski pooblaščenec je v mnenju zapisal, da je v primeru preklica privolitve zaposlenega delodajalec dolžan izvesti vse razumne ukrepe, da izbriše njegove osebne podatke iz objav v medijih, za katere je bila zbrana privolitev.
Mnenje je bilo objavljeno 06.09.2024
IP je najprej zapisal, da mora biti privolitev (točka (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe) vedno prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna. Posameznik ima pravico, da privolitev kadarkoli prekliče, pri čemer pa preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave na podlagi privolitve pred njenim preklicem.
Posebej pa je poudaril, da je v okviru delovnega razmerja privolitev dopustna le izjemoma pod pogojem, da zavrnitev soglasja nima posledic na delovno razmerje oziroma na delavčev pravni položaj. Če je privolitev res pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, lahko posameznik na podlagi Splošne uredbe pri upravljavcu osebnih podatkov uveljavlja pravico do izbrisa oz. do pozabe, ker prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava, pa zanjo ne obstaja druga pravna podlaga. Pravica do izbrisa pa ni neomejena in je ni mogoče uveljavljati npr. v primeru, če je potrebna za uveljavljanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.
Kadar upravljavec objavi osebne podatke in je osebne podatke obvezan izbrisati, mora ob upoštevanju razpoložljive tehnologije in stroškov izvajanja sprejeti razumne ukrepe, vključno s tehničnimi, da upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke, obvesti, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, od njih zahteva, naj izbrišejo morebitne povezave do teh osebnih podatkov ali njihove kopije. Skladno z določbo 19. člena Splošne uredbe upravljavcu uporabnikom, ki so jim bili podatki razkriti, ni treba sporočiti izbrisov osebnih podatkov, če so to izkaže za nemogoče ali vključuje nesorazmeren napor.
IP je tudi zapisal, da delodajalec lahko osebne podatke delavca obdeluje na podlagi 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), če je to npr. potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Eventualni možni pravni podlagi za objavo posnetkov sta tudi drugi odstavek 74. člena ZVOP, ki ureja obdelavo osebnih podatkov v namene obveščanja javnosti v okviru svobode izražanja ter tretji odstavek 93. člena ZVOP-2, ki ureja obdelavo osebnih podatkov za izvajanje določenih dejavnosti osebe javnega ali zasebnega sektorja.
Pri tem je bistveno, da so posamezniki o obdelavi osebnih podatkov vselej obveščeni že pred samo obdelavo, skladno s 13. členom Splošne uredbe. Tako morajo npr. prejeti informacije o namenih ter pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov; uporabnikih osebnih podatkov; obdobju hrambe osebnih podatkov; pravicah posameznika, itd.
Celotno mnenje je dostopno tukaj
Vir: IP RS
