IP: Avtomatska prepoznava tablic
Informacijski pooblaščenec je objavil novo mnenje, ki odgovarja na več na več vprašanj, ki se v praksi pogosto pojavljajo pri delodajalcih, med drugim glede ustrezne pravne podlag in uporabe privolitve zaposlenih.
Mnenje je bilo objavljeno 5. 8. 2026.
Informacijski pooblaščenec je objavil novo mnenje glede uporabe sistema avtomatske prepoznave registrskih tablic (ANPR) za omogočanje dostopa zaposlenih do službenega parkirišča.
Informacijski pooblaščenec v mnenju poudarja, da registrska številka vozila predstavlja osebni podatek, kadar jo je mogoče povezati z določenim posameznikom. Obdelava zato ne zajema zgolj samega zajema registrske tablice, temveč tudi njeno primerjavo s seznamom upravičenih vozil, morebitno beleženje prihodov in odhodov ter hrambo teh podatkov. Za vsako posamezno dejanje obdelave mora upravljavec določiti ustrezno pravno podlago in spoštovati temeljna načela Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Zaradi neravnovesja med delodajalcem in zaposlenim privolitev praviloma ne predstavlja primerne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v delovnem razmerju. Če zaposleni brez podaje privolitve ne more uporabljati parkirišča oziroma nima na voljo enakovrednega alternativnega načina dostopa, je prostovoljnost privolitve vprašljiva. Nadzorni organ ob tem poudarja, da to še ne pomeni, da uporaba sistema ANPR ni dopustna. V zasebnem sektorju je lahko ustrezna pravna podlaga tudi zakoniti interes upravljavca, če ta pred začetkom obdelave opravi in dokumentira ustrezen test tehtanja interesov.
Mnenje opozarja tudi na načelo najmanjšega obsega podatkov in zahteve po vgrajenem ter privzetem varstvu osebnih podatkov. Upravljavec mora pred uvedbo sistema presoditi, ali bi bilo mogoče isti namen doseči z manj invazivno rešitvijo, na primer z uporabo dostopnih kartic ali drugih identifikatorjev. Če je mogoče zagotoviti enako raven varnosti z manj obsežno obdelavo osebnih podatkov, bo bistveno težje utemeljiti nujnost uporabe avtomatske prepoznave registrskih tablic.
Pomemben poudarek mnenja se nanaša tudi na beleženje prihodov in odhodov zaposlenih. Povezovanje registrske številke z identiteto zaposlenega ter shranjevanje podatkov o posameznih vstopih in izstopih predstavljata dodatni dejanji obdelave, ki zahtevata samostojno opredelitev namena, pravne podlage in roka hrambe. Če sistem služi zgolj preverjanju upravičenosti dostopa na parkirišče, trajno beleženje gibanja zaposlenih praviloma ni potrebno. Nadzorni organ hkrati opozarja, da podatkov, zbranih zaradi omogočanja dostopa ali zagotavljanja varnosti, ni dopustno brez ločene pravne podlage uporabljati za evidenco delovnega časa, nadzor prisotnosti ali ocenjevanje zaposlenih.
Informacijski pooblaščenec poudarja še pomen dokumentiranja celotne presoje. Upravljavec mora biti sposoben izkazati, zakaj je izbral določeno pravno podlago, zakaj je obdelava potrebna in sorazmerna, kakšne roke hrambe je določil ter zakaj morebitne manj invazivne alternative niso primerne. Če obdelava temelji na zakonitem interesu, je izvedba testa tehtanja obvezna. Poleg tega nadzorni organ ponovno opozarja, da so sistemi avtomatske prepoznave registrskih tablic uvrščeni na seznam dejanj obdelave, za katera je praviloma treba izvesti oceno učinka na varstvo osebnih podatkov.
Objavljeno mnenje predstavlja dobrodošlo usmeritev za organizacije, ki razmišljajo o uvedbi sistemov ANPR. Sporoča namreč, da tehnična učinkovitost rešitve sama po sebi ne zadostuje. Pred uvedbo je treba skrbno presoditi pravno podlago, nujnost in sorazmernost obdelave, zagotoviti ustrezno dokumentacijo ter po potrebi izvesti tudi oceno učinka na varstvo osebnih podatkov.
Celotno mnenje je dostopno tukaj.
Vir: Informacijski pooblaščenec, mnenje št. 07121-1/2026/766 z dne 5. 8. 2026.
Naslovna fotografija: Pexels.
