EU: Definicija UI in prepovedanih praks
Evropska komisija je objavila analizo prejetih komentarjev deležnikov o definicijah umetne inteligence in prepovedanih praksah v okviru javnega posvetovanja
Novica je bila objavljena 12.5.2025
Komisija je objavila poročilo, ki ga je Center za evropske politične študije (CEPS) pripravil za Urad za umetno inteligenco, v katerem analizira povratne informacije deležnikov z dveh skupin javnih posvetovanj. Ta posvetovanja so se osredotočila na dve regulativni obveznosti iz Akta o umetni inteligenci – definicijo sistemov umetne inteligence in prepovedanih praks umetne inteligence – ki velja od 2. februarja 2025. Komisija se je pri pripravi nezavezujočih smernic o prepovedanih praksah in definiciji sistemov umetne inteligence, katerih cilj je pomagati ponudnikom in deležnikom pri učinkoviti uporabi Akta o umetni inteligenci, oprla na ta javna posvetovanja in druge vire povratnih informacij.
Poročilo predstavlja celovito analizo odgovorov na vsako od 88 vprašanj posvetovanja z deležniki, razvrščenih v devet ključnih delov. Kaže, da so večino odgovorov na javno posvetovanje predstavljali deležniki iz industrije (47,2 % od skoraj 400 odgovorov), medtem ko je bila udeležba državljanov majhna (5,74 %). Udeleženci so pozvali k jasnejšim opredelitvam tehničnih izrazov, kot sta »prilagodljivost« in »avtonomija«, ter opozorili na tveganje nenamernega reguliranja konvencionalne programske opreme.
Smernice o prepovedanih praksah posebej obravnavajo področja kot so škodljiva manipulacija, socialno točkovanje in biometrična identifikacija na daljavo v realnem času, ter vključujejo pravna pojasnila in praktične primere v podporo razumevanju in skladnosti deležnikov z Aktom o umetni inteligenci.
Poročilo med drugim poudarja, da so prepovedane prakse – kot so prepoznavanje čustev, socialno točkovanje in biometrična identifikacija v realnem času – povzročile veliko zaskrbljenost. Zasebnost in varstvo podatkov sta se pojavila kot ključni pomisleki, zlasti glede prepoznavanja obrazov in zbiranja biometričnih podatkov. Udeleženci so poudarili potrebo po boljši usklajenosti med Aktom o umetni inteligenci (2024) in obstoječimi predpisi, kot je GDPR (2016), ter pozvali k jasnim smernicam o tem, kako ti okviri medsebojno delujejo.
Deležniki so komisijo pozvali h konkretnim primerom, kaj je prepovedano in kaj ne. Z izdajo smernic o opredelitvi sistema umetne inteligence želi Komisija pomagati ponudnikom in drugim ustreznim osebam pri ugotavljanju, ali programska rešitev predstavlja sistem umetne inteligence, da bi olajšala učinkovito uporabo pravil. Pričakuje se, da se bosta oba sklopa smernic sčasoma razvijala glede na praktične izkušnje, nove primere uporabe in nova vprašanja.
Celotna vsebina je dostopna tukaj
Vir: Evropska komisija
Naslovna slika: RawPixel
