EK: 50.000 EUR odškodnine za posameznika
Splošno sodišče je odločilo, da je OLAF v objavi poročila o preiskavi goljufij obdelal podatke nezakonito, ker je vključil nepotrebne in netočne osebne podatke posameznika. Evropski komisiji je naložil plačilo odškodnine posamezniku.
Odločitev je bila sprejeta 1.10.2025
Akademski raziskovalec (posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki) je prejel sredstva EU za projekt. Evropska komisija je bila sprva stranka sporazuma o financiranju, kasneje pa jo je nadomestila Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA). ERCEA je kasneje izvedla finančno revizijo in o rezultatih obvestila Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). OLAF je ugotovil, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, goljufivo zahteval del sredstev za osebne stroške, in na svoji spletni strani objavil sporočilo za javnost.
Posameznik je pri Splošnem sodišču vložil tožbo, v kateri je od Komisije zahteval odškodnino za škodo, ki jo je povzročilo sporočilo za javnost. Splošno sodišče je tožbo zavrnilo in izjavilo, da ni bilo kršitve pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Po mnenju Splošnega sodišča je odvisno od „sredstev, za katera se razumno verjetno uporablja“ identifikacija prosilca, pa tudi od tega, ali bi ga lahko identificiral „povprečen ali verjeten bralec“ navedenega sporočila za javnost. Splošno sodišče ni upoštevalo novinarja, ki je identificiral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, saj ni spadal pod opredelitev „povprečnega bralca“.
Posameznik se je zoper odločitev pritožil na Sodišče EU. Sodišče EU je razsodilo, da je Splošno sodišče napačno razlagalo EUDPR in GDPR; Sodišče EU je zavrnilo obrazložitev Splošnega sodišča o „povprečnem bralcu“ in navedlo, da informacije v sporočilu za javnost (kot so spol posameznika, državljanstvo, znesek nepovratnih sredstev in poklic očeta) omogočajo identifikacijo posameznika. Sodišče EU je zadevo vrnilo Splošnemu sodišču.
Komisija je trdila, da je sporočilo za javnost anonimno, ne razkriva nobenih osebnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in ne vsebuje netočnih podatkov. Zato sporočilo za javnost posamezniku ne more povzročiti nobene škode.
Razsodba Splošnega sodišča
Sodišče je najprej pojasnilo, da obstajajo trije kumulativni pogoji za nastanek nepogodbene odgovornosti EU: dovolj resna kršitev zakona, škoda posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, in vzročna zveza med njimi.
Zadostna kršitev zakona
Sodišče je najprej ugotovilo, da je OLAF nezakonito obdelal podatke posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s členi 4(1)(a), 5(1)(a) in 6(c) do (e) EUDPR. Sodišče je menilo, da vključitev informacij, ki presegajo dodeljena sredstva, ni bila potrebna. Poleg tega je bil namen vključitve podatkov v sporočilo za javnost nezdružljiv s prvotnim namenom preiskovanja goljufij.
Sodišče je ugotovilo, da je OLAF kršil načelo domneve nedolžnosti v skladu s členoma 9(1) in 10 Uredbe 883/2013, in sicer zato, ker je OLAF v svojem sporočilu za javnost uporabil izraz „goljufija“, ki je impliciral krivdo posameznika, čeprav so nacionalni postopki še potekali.
Končno je Sodišče odločilo, da je OLAF kršil pravico do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine EU o temeljnih pravicah (CFREU) in člena 10(5) Uredbe 883/2013. V skladu s členom 10(5) Uredbe 883/3013 ima OLAF obveznost, da javnosti posreduje informacije na nevtralen in nepristranski način. To je povezano tudi z dolžnostjo skrbnega ravnanja. OLAF teh zahtev ni izpolnil, saj je v svoje sporočilo za javnost vključil tudi netočne informacije. Poleg tega uporaba izraza „goljufija“ ni bila nevtralna, saj je nakazovala krivdo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
Sodišče je zgoraj navedene kršitve štelo za dovolj resne kršitve, ki lahko povzročijo odgovornost.
Škoda posamezniku in vzročna zveza
Sodišče je nato ocenilo škodo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, in vzročno zvezo s hudimi kršitvami obveznosti OLAF. Sodišče se je najprej sklicevalo na zadevo Sodišča EU C
Sodišče je nepremoženjsko škodo razdelilo v tri skupine in ločeno ocenilo povezavo s kršitvami OLAF: škoda za čast in ugled posameznika, škoda za poklicno kariero posameznika in škoda, povezana z zdravjem posameznika.
Škoda za ugled posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki: Sodišče je najprej ugotovilo, da je OLAF škodoval ugledu posameznika zaradi nezakonite obdelave, uporabe izraza "goljufija" in netočnosti sporočila za javnost. Sodišče je nato opozorilo na posebno zahtevo za škodo za ugled; pravica do odškodnine ni odvisna od statusa posameznika, vendar se ugled osebe lahko upošteva le, če ima razkritje informacij (zlasti prek tiska) večji vpliv v primerjavi z navadnim državljanom. Posameznik je imel ugledno akademsko kariero in mednarodni ugled. Sodišče je ugotovilo, da obstaja vzročna zveza med sporočilom za javnost in škodo za ugled posameznika. To je veljalo tudi, če so tretje osebe (novinarji) objavile članke o tej zadevi.
Škoda za poklicno kariero posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki: Sodišče je menilo, da ni jasno, kako so preiskave OLAF in sporočilo za javnost vplivale na njegovo poklicno kariero in priložnosti. Natančneje, odsotnost napredovanja ni imela dovolj neposredne vzročne zveze s sporočilom za javnost. Sodišče je tudi tveganje odpovedi štelo za povsem hipotetično. Vendar pa je po mnenju Sodišča obstajala jasna povezava med preiskavami OLAF-a in specifičnimi kariernimi možnostmi. Posameznik je na primer z izmenjavo e-pošte dokazal, da je bil umik formalne ponudbe za delovno mesto povezan s preiskavami OLAF-a.
Škoda za zdravje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki: Sodišče je upoštevalo zdravniško potrdilo, ki ga je predložil posameznik, iz katerega je razvidno, da je posameznik po objavi sporočila za javnost trpel zaradi hude psihične stiske. Sodišče je to ocenilo kot zadostno za povezavo škode s kršitvami OLAF-a, čeprav so k poslabšanju zdravja posameznika morda prispevali tudi drugi dejavniki (kot so preiskave OLAF-a in pregon s strani nacionalnih organov).
Sodišče je Komisiji naložilo, naj posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, plača 50.000 EUR odškodnine.
Dostop do odločbe sodišča je tukaj.
Vir: GDPRhub
