CJEU: Zbiranje posebnih vrst osebnih podatkov
Sodišče Evropske unije je sprejelo odločitev, da zgolj obstoj razumnega suma storitve kaznivega dejanja ne zadostuje za avtomatično zbiranje biometričnih podatkov, ampak je nujna individualiziran presoja nujnosti takega ukrepa.
Odločitev je bila sprejeta 19. 3. 2026.
V ospredju zadeve C‑371/24 Comdribus je bila obravnava ravnanja francoskih organov pregona v okviru kazenskega postopka. Posameznik je bil pridržan zaradi suma organizacije neprijavljenega protesta in neupoštevanja navodil policije. Med pridržanjem je zavrnil sodelovanje pri zbiranju identifikacijskih podatkov, konkretno odvzemu prstnih odtisov in fotografiranju.
Kljub temu da je bil kasneje oproščen kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil pridržan, je bil sankcioniran zgolj zaradi zavrnitve sodelovanja pri zbiranju biometričnih podatkov. Posameznik je takšno odločitev izpodbijal z argumentom, da nacionalna ureditev, ki omogoča sistematično zbiranje takšnih podatkov, ni skladna s pravom Evropske unije, zlasti z določbami Direktiva (EU) 2016/680, ki ureja obdelavo osebnih podatkov v kazenskih zadevah.
Francosko pritožbeno sodišče je zato na Sodišče Evropske unije naslovilo vprašanja glede dopustnosti sistematičnega zbiranja biometričnih podatkov oseb, osumljenih kaznivih dejanj, ter glede zakonitosti sankcioniranja posameznika, ki takšno zbiranje zavrne.
Odločitev sodišča
Sodišče EU je v svoji presoji izhajalo iz narave biometričnih podatkov kot posebej varovanih osebnih podatkov, katerih obdelava zahteva strožje pogoje zakonitosti. V skladu z relevantnim pravnim okvirom je takšna obdelava dopustna zgolj, kadar je nujno potrebna za dosego zakonitega cilja in kadar so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi za pravice posameznika.
Ključni poudarek sodbe je, da zgolj obstoj razumnega suma storitve kaznivega dejanja ne zadostuje za avtomatično zbiranje biometričnih podatkov. Pristojni organ mora v vsakem konkretnem primeru opraviti individualizirano presojo nujnosti takšnega ukrepa. Ob tem mora biti odločitev ustrezno obrazložena, tudi če gre za kratko utemeljitev, saj mora posameznik razumeti razloge za poseg in imeti možnost učinkovitega pravnega varstva.
Sodišče je dodatno pojasnilo, da nacionalna zakonodaja, ki omogoča sistematično in nediferencirano zbiranje biometričnih podatkov brez konkretne presoje v posameznem primeru, ni skladna s pravom EU. Takšna ureditev bi namreč vodila v splošno in neselektivno obdelavo občutljivih podatkov, kar je v nasprotju z načeloma sorazmernosti in omejitve namena obdelave.
Kar zadeva sankcioniranje posameznika zaradi zavrnitve sodelovanja, je Sodišče poudarilo, da je zakonitost takšne sankcije odvisna od zakonitosti samega zbiranja podatkov. Če zbiranje ne izpolnjuje pogoja stroge nujnosti, tudi sankcija ne more obstati. V primeru, ko je pogoj nujnosti izpolnjen, pa mora biti sankcija skladna z načelom sorazmernosti, kot ga določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Odločitev dodatno utrjuje standarde za obdelavo biometričnih podatkov v kazenskih postopkih ter poudarja pomen individualne presoje in transparentnosti pri posegih v pravice posameznikov.
Odločitev sodišča je dostopna tukaj.
Vir: CJEU
Naslovna fotografija: Pexels
