Avstralija: Prepoved družbenih omrežij za mladoletne
Mlajšim od 16 let je z zakonsko prepovedjo onemogočen dostop do mnogih največjih spletnih platform. Uvaja se sankcioniran nadzor in opušča dosedanji model samodeklaracije.
Zakon je v uporabi od 10. 12. 2025.
Avstralija je konec leta 2024 kot prva država na svetu uvedla popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za vse mlajše od 16 let. Ukrep je začel veljati decembra 2025 in pomeni, da mladoletni ne morejo več ustvarjati novih računov na večini največjih platform, kot so Facebook, Instagram, Snapchat, TikTok in X (Twitter), obstoječi profili pa se postopoma deaktivirajo.
Avstralska vlada je prepoved utemeljila predvsem z nevarnimi vplivi družbenih omrežij na duševno zdravje otrok. Študija izvedena v 2025, je pokazala, da kar 96 odstotkov otrok, starih med 10 in 15 let, uporablja družbena omrežja, pri čemer jih je sedem od desetih že bilo izpostavljenih škodljivim vsebinam.
Med njimi so prevladovale nasilne in sovražne vsebine ter vsebine, povezane z motnjami hranjenja in samomori. Eden od sedmih otrok je poročal tudi o poskusih spletnega navezovanja stikov s strani odraslih ali starejših mladostnikov, več kot polovica pa je doživela kibernetsko nasilje. Vlada je ob tem poudarila, da so prav oblikovne značilnosti platform tiste, ki mlade sistematično zadržujejo na zaslonih in jim servirajo vsebine, ki lahko resno škodujejo njihovemu zdravju in razvoju.
Ključna značilnost zakona je, da ne kaznuje otrok ali staršev. Celotna odgovornost za izvajanje prepovedi je prenesena na upravljavce platform, ki se ob kršitvah soočajo z izredno visokimi globami do 49,5 milijona avstralskih dolarjev za resne ali ponavljajoče se kršitve. Platforme so dolžne sprejeti razumne in učinkovite ukrepe, s katerimi bodo preprečile dostop mladoletnim uporabnikom, pri čemer se ne smejo zanašati na samodeklaracijo starosti ali na potrjevanje s strani staršev.
V praksi to pomeni, da morajo podjetja uporabiti več različnih tehnologij za preverjanje starosti. Med ukrepi, ki se že uvajajo, so preverjanje z državnimi osebnimi dokumenti, video-selfie identifikacija, preverjanje z bančnimi podatki, pa tudi tako imenovano sklepanje o starosti na podlagi vedenjskih vzorcev uporabnikov. Pri tem so že nastale številne težave. Ugotavlja se, da je tehnologija prepoznavanja obrazov pri najstnikih najmanj zanesljiva ravno v starostni skupini, na katero se nanaša prepoved. Obstaja tudi tveganje, da bodo sistemi napačno blokirali polnoletne uporabnike, hkrati pa spregledali mlajše.
Poleg vprašanj učinkovitosti pa so v ospredju tudi resni pomisleki glede varstva osebnih podatkov. Preverjanje starosti zahteva množično zbiranje in obdelavo zelo občutljivih podatkov, kar predstavlja dodatno tveganje v državi, ki je bila v zadnjih letih že večkrat tarča obsežnih podatkovnih vdorov. Avstralska vlada sicer zatrjuje, da zakon vsebuje posebne varovalke, po katerih se podatki smejo uporabljati izključno za namen preverjanja starosti in se morajo po opravljeni identifikaciji uničiti. Za kršitve teh pravil so predvidene stroge kazni. Kljub temu številni strokovnjaki opozarjajo, da je že sama vzpostavitev takšnih sistemov dolgoročno tveganje, saj ustvarja nove, zelo privlačne baze občutljivih podatkov.
V javnosti so se pojavili tudi odzivi mladih, med njimi precej nezadovoljni. Nekateri najstniki so za medije izjavili, da nameravajo prepoved obiti z lažnimi profili, uporaba skupnih računov s starši ali z uporabo VPN-jev pa se že kaže kot nova realnost. Avstralska ministrica za komunikacije Annika Wells je ob tem priznala, da zakon ne bo popoln in da bo njegovo uvajanje neizogibno neurejeno, vendar poudarja, da velike reforme vedno potekajo z začetnimi težavami.
Avstralska prepoved družbenih omrežij za otroke tako v praksi predstavlja velik družbeni in pravni eksperiment. Po eni strani skuša država otrokom zagotoviti višjo raven varnosti in zmanjšati škodljive vplive digitalnega okolja, po drugi strani pa odpira povsem novo poglavje množične identifikacije uporabnikov, zbiranja občutljivih podatkov in omejevanja digitalnih pravic mladih. Šele prihodnja leta bodo pokazala, ali bo zakon dosegel svoj temeljni cilj ali pa bo ustvaril nova tveganja, ki jih danes še ni mogoče v celoti predvideti.
Vir: Avstralski parlament in The Guardian
Naslovna fotografija: Pexels
