Številka: 07105-7/2023/10
Datum: 11. 10. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) na podlagi prvega in desetega odstavka 41. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS; v nadaljevanju ZPacP) ter na podlagi prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi pacienta: ….., z dne 25. 5. 2023, zoper odgovor izvajalca zdravstvene dejavnosti: ….., št. ….. z dne 12. 5. 2023, v zadevi seznanitve z zdravstveno dokumentacijo izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba pacienta ..... z dne 25. 5. 2023 zoper odgovor izvajalca zdravstvene dejavnosti Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni dom Kranj št. ….. z dne 12. 5. 2023 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Pacient je pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti 18. 4. 2023 vložil zaprosilo za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo, s katero je uveljavljal pravico iz 41. člena ZPacP.
Izvajalec zdravstvene dejavnosti mu je z odgovorom št. ….. z dne 12. 5. 2023 posredoval zdravstveno dokumentacijo, ki:
- je nastala v zvezi z njegovo obravnavo pri ….., univ. dipl. psih. in
- dodatno dokumentacijo, ki je nastala v zvezi z njegovo obravnavo pri ….., spec. klin. psih.
Ob tem je dodal, da ima pacient pravico do seznanitve z »lastnimi osebnimi podatki«, ne pa do testnih vprašanj, zato so določeni deli dokumentacije prekriti.
IP je 25. 5. 2023 prejel pritožbo pacienta zoper ta odgovor izvajalca zdravstvene dejavnosti. V bistvenem je navedel, da je upravičen do seznanitve s celotno dokumentacijo tako po Zakonu o varstvu osebnih podatkov kot po Zakonu o pacientovih pravicah, Pravilnikom o napotitvah ter Ustavo Republike Slovenije, in sicer do vseh obrazložitev, metod, testov, do vseh lestvic za interpretacijo rezultatov ter do obrazložitve povezave med odgovori ter navedbami v izvidu. Iz podatkov, ki jih je od izvajalca zdravstvene dejavnosti prejel, namreč ni mogoče ugotoviti, za kakšne vrste medicinskih poskus/testov je šlo ter kakšna je vzročna povezava med vprašanji, odgovori ter navedbami v izvidu.
IP je nato izvajalca zdravstvene dejavnosti pozval, da mu na podlagi 34.a, 139. in drugega odstavka 245. člena ZUP posreduje neprekrito dokumentacijo, ki je predmet pacientove zahteve, izpodbijane odločitve in pritožbe, opredelitev do pritožbenih navedb pacienta ter morebitna druga pojasnila in dokaze, ki so relevantni za konkretni primer.
V opredelitvi št. ….. z dne 19. 6. 2023 je izvajalec zdravstvene dejavnosti v bistvenem navedel, da:
- je pacient v zaprosilu z dne 18. 4. 2023 zahteval seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, ki je nastala v ambulantah štirih izvajalcev zdravstvenih storitev, in se ne nanaša na uveljavljanje pravice iz 15. člena Splošne uredbe;
- da pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po 41. členu ZPacP ne obsega interpretacij, pojasnilne dolžnosti in odgovorov na vprašanja pacienta;
- je bila pacientu v postopku obravnave večkrat dana možnost pojasnitve rezultatov, a je vse priložnosti zavrnil;
- so testi in preizkusi, ki jih pri svojem delu uporabljajo specialisti klinične psihologije in psihologi (t.i. psihodiagnostična sredstva), avtorsko zaščiteni in je njihovo razmnoževanje izrecno prepovedano;
- so glede na to dokumentacijo, nastalo pri obravnavi pacienta pri univ. dipl. psihologinji in specialistu klinične psihologije prekrili tako, da se je pacient seznanil z lastnimi odgovori, ne pa tudi s testnimi vprašanji, ki jih vsebuje posamezno psihodiagnostično sredstvo;
- pojasnilo psihološkega pregleda ne vključuje zgolj podaje rezultatov preizkusov, temveč vključuje njihovo povezavo z aktualno klinično sliko, pacient pa se v konkretnem primeru s samo opredelitvijo težav ne strinja ter se izogiba dodatnim pojasnilom v tej smeri;
- pacientu pomotoma ni bila posredovana napotna listina za pregled pri psihologinji;
- pacient posebnega soglasja za izvedbo pregleda na podpiše, temveč se na podlagi prihoda v ordinacijo smatra, da s pregledom soglaša;
- ocenjujejo, da so (z izjemo posredovanja napotnice) ustrezno izpolnili dolžnost posredovanja zdravstvene dokumentacije pacienta.
Glede na to je IP pacienta 13. 7. 2023 pozval, da se opredeli, ali pri pritožbi vztraja, saj iz ugotovljenih dejstev zaenkrat ne izhaja, da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti kršil 41. člen ZPacP upoštevaje, da mu je posredoval zahtevano zdravstveno dokumentacijo, pri čemer je testna vprašanja zaradi avtorskopravnega varstva utemeljeno prekril. To stališče je IP v pozivu tudi podrobneje utemeljil.
Pacient je v odgovoru z dne 25. 8. 2023 v I. točki najprej podal navedbe, ki za ta pritožbeni postopek niso relevantne, zato jih IP ne povzema. V II. točki pa je poudaril, da je celotna zdravstvena dokumentacija zasebna last pacienta/državljana/delavca, ter se nahaja pri osebnem zdravniku oziroma v elektronskem sistemu eZdrav/zVEM le z njegovim soglasjem. Zdravniki smejo kopirati ter vpogledovati v osebno zdravstveno dokumentacijo izključno z vsakokratnim soglasjem pacienta/državljana (razen osebnega zdravnika, ki ima širše pravice). Pacient lahko kadarkoli tudi odnese celotno listinsko dokumentacijo. Javni uslužbenec, v konkretnem primeru zdravnik/ca z udeležbo v postopku, zdravniškem pregledu, soglaša, da vse, kar predloži pacientu/državljanu/obdelovancu, postane trajna last pacienta/državljana. Kot primer je pacient izpostavil, da učitelji sestavljajo pisne teste/kontrolne naloge/izpitna vprašanja za preverjanje sposobnosti, katerih lastniki potem, ko jih učitelji ocenijo, postanejo trajno učenci/dijaki/študentje. Psihologi se šolajo v javnih šolah z javnimi sredstvi, teste je pripravil v javni službi plačni z javnim denarjem, torej nikakor ne gre za njegove avtorske pravice. Psiholog je teste pripravil na podlagi vpogleda v osebne podatke zdravniške dokumentacije, brez katere vprašanj ter prilagojenih testov sploh ne bi mogel pripraviti, torej gre v prvi vrsti za pacientove avtorske pravice do dokumentacije ter jo psiholog sploh ne sme posedovati niti vedeti, kaj pacient z njo počne. Psiholog pred pričetkom ni opravil pojasnilne dolžnosti, da gre za njegove avtorske teste. Trditev, da razkritih testov ni mogoče uporabiti za istega pacienta, je nesmisel, saj so že bili uporabljeni zanj, za drugega pa tako niso veljavni, saj so prilagojen le eni osebi, torej argument razkrivanja neupravičenim osebam odpade. Ravno dejstvo, da so prilagojeni, je razlog, da ima pacient ustavno pravico, da izve, kakšen zdravstveni poskus je izvršil psiholog, ter ta poskus oceni tretji zdravnik. Prikrivanja vprašanj testov je kontradiktorno vsem drugim izvidom, kjer pacient prosto razpolaga z izvidi, pa čeprav so tudi na primer krvni testi patentirani. Prikrivanje pomeni izključno naklep omogočanja manipulacij ter različnega ne transparentnega ocenjevanja posameznikov. Primer sodne odločitve, kot jo navaja izvajalec zdravstvene dejavnosti, nima stične točke s tem primerom. Če ni vprašanj, potem metod, postopkov ter rezultatov ter izvida ne more presoditi neodvisni strokovnjak, kar onemogoča drugo mnenje. Nedopustno bi bilo, na primer pri krvnih testih, pacientu onemogočiti izvid z navedbo, kaj se je merilo, torej da bi pacient prejel le neke številke brez vsebine. V nadaljevanju pacient podaja tudi pozive IP za sprožitev zakonodajnih postopkov, ki so za odločanje v tem postopku irelevantni in obenem izven pristojnosti IP, zato jih ne povzema in se do njih tudi ne opredeljuje. Pacient je sklenil, da vztraja v zahtevi ter pravici, da je celotna njegova osebna zdravniška dokumentacija njegova last ter da jo lahko v celoti kopira.
Pritožba ni utemeljena.
Postopkovna pojasnila
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP, ki se na podlagi desetega odstavka 41. člena ZPacP smiselno uporablja v tem pritožbenem postopku, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pacient izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
IP se je o dejanskem stanju prepričal na podlagi razpoložljivega gradiva ob upoštevanju 10. člena ZUP. Na podlagi 139. člena ZUP je ocenil, da dodatna procesna dejanja za ugotavljanje dejanskega stanja niso potrebna.
Splošno o pravici do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo
Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo je urejena v 41. členu ZPacP. Ta v prvem odstavku določa, da ima pacient ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvene dejavnosti. Verodostojno reprodukcijo slikovne dokumentacije, ki se ne hrani v elektronski obliki, je izvajalec zdravstvene dejavnosti dolžan zagotoviti, če razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki to omogočajo.
Presoja utemeljenosti pritožbe
Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku 38. člena Ustave RS, ki pravi, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Poleg konkretizacije te pravice v 15. členu Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) v zvezi z 12. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2) pa velja glede dostopa do osebnih podatkov na področju zdravstva specialna ureditev iz 41. člena ZPacP, in sicer takrat, kadar kot upravljavci nastopajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, predmet zahteve pa je zdravstvena dokumentacija.
IP ocenjuje, da je v obravnavani zadevi izvajalec zdravstvene dejavnosti pacientovo zahtevo pravilno obravnaval po 41. členu ZPacP, saj se 1) zahteva nanaša na »reprodukcijo zdravstvene dokumentacije«, »rešene teste, zapisne zdravnika« in »pisno razlago, na katere dele testov se nanaša kateri del v mnenju in izvidu« ter 2) je vložena na obrazcu »ZAPROSILO za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo«. Iz tega izhaja, da je pacient od izvajalca zdravstvene dejavnosti zahteval zdravstveno dokumentacijo. Če bi želel pacient dostopati do drugih osebnih podatkov, ki ne spadajo v domet 41. člena ZPacP, bi moral zahtevo oblikovati drugače.
IP pojasnjuje, da pravica po 41. členu ZPacP obsega seznanitev z zdravstveno dokumentacijo ter pod določenimi pogoji in na podlagi izrecne zahteve tudi dodajo pripomb k zapisom v zdravstveni dokumentaciji ter osnovna oziroma izčrpna ustna pojasnila o vsebini zdravstvene dokumentacije. V domet 41. člena ZPacP pa ne sodi pojasnilna dolžnost po 20. členu ZPacP, niti ni IP pristojen za nadzor nad kršitvami te določbe. Na podlagi 41. člena ZPacP pacient prav tako ni upravičen do dodatnih pisnih obrazložitev o uporabi določenih metod, lestvic za interpretacijo rezultatov ter povezave med odgovori in navedbami v izvidu, pri čemer vztraja v pritožbi.
Glede pritožbene navedbe, da je zdravstvena dokumentacija last pacienta, IP poudarja, da je že zavzel stališče (glej npr. mnenje 0712-248/2007/2 z dne 11. 3. 2007), da je lahko predmet lastninske pravice le stvar, ne pa osebni podatki kot taki oziroma sama vsebina zdravstvene dokumentacije, pač pa je lastninska pravica mogoča izključno na zdravstveni dokumentaciji kot stvari, tj. na nosilcu zapisa osebnih podatkov. Dejstvo, da se nek osebni podatek nanaša na določeno osebo, nima nikakršnih učinkov na lastninsko pravico dokumenta. Lastninsko pravico na nosilcih zapisa zdravstvenih podatkov (posameznih dokumentih oziroma celotni zdravstveni dokumentaciji) imajo praviloma izvajalci zdravstvenih storitev kot upravljavci in ustvarjalci zbirk osebnih podatkov. IP pa poudarja, da sama lastnina zdravstvene dokumentacije v ničemer ne vpliva na pravico pacienta do seznanitve z osebnimi podatki iz zdravstvene dokumentacije. Povedano drugače, vprašanje kdo je nosilec lastninske pravice na zdravstveni dokumentaciji, za presojo pravice do seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo na pacienta, ni relevantno. Pravica pacienta do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo namreč ni izvedena iz lastninske pravice, temveč predstavlja samostojno upravičenje ustavnega (in upravnega) prava. Zato za presojo utemeljenosti pritožbe niso relevantne niti utemeljene pritožbene navedbe, da smejo zdravniki kopirati zdravstveno dokumentacijo le s soglasjem pacienta ter da lahko pacient kadarkoli odnese celotno listinsko dokumentacijo.
Prav tako je IP že zavzel stališče, da prednatisnjena vsebina psihodiagnostičnih sredstev (psiholoških testov kot zahtevanih dokumentov), tj. goli testi brez zapisov pacienta ali psihologa (terapevta, zdravstvenega delavca), ki so nastali pri izvedbi konkretne zdravstvene storitve (testiranja, diagnostike), predstavljajo varovano avtorsko delo v smislu določb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP, 59/19 in 130/22), kot je pravilno pojasnil že izvajalec zdravstvene dejavnosti. Ta vsebina testov namreč izpolnjuje vse predpostavke, da gre za avtorsko delo, ki so stvaritev, področje ustvarjalnosti, duhovnost, izraženost in individualnost. Če bi se psihodiagnostična sredstva razkrivala osebam, ki do njih niso upravičene, bi se s tem izničila njihova uporabnost. To velja tudi za pacienta, na katerega se psihodiagnostična sredstva nanašajo, saj razkritih testov ni mogoče ponovno uporabiti za istega pacienta. Del zahtevane zdravstvene dokumentacije tako vsebuje elemente, ki uživajo avtorskopravno varstvo, ter elemente, ki takega statusa nimajo. Dopustitev seznanitve z zahtevanim dokumentom v celoti bi zaradi kolizije s pravico do varstva avtorske pravice presegla domet pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oziroma lastno zdravstveno dokumentacijo. Kljub temu, da izpodbijana odločitev temelji na ZPacP, IP na tem mestu izpostavlja še ureditev v Splošni uredbi. Skladno s tretjim odstavkom 15. člena Splošne uredbe je upravljavec posamezniku dolžan zagotoviti brezplačno kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo, vendar ta po četrtem odstavku istega člena ne sme vplivati negativno na pravice in svoboščine drugih, kar po 63. uvodni določbi vključuje tudi avtorske pravice. Po mnenju IP je zato izvajalec zdravstvene dejavnosti pravici po 41. člena ZPacP v obravnavanem primeru ustrezno zadostil tako, da je pacientu omogočil t.i. delni dostop in testna vprašanja prekril.
Ob tem IP še dodaja, da je Sodišče Evropske unije že presodilo, da pravica dostopa do osebnih podatkov ne zajema izpitnih vprašanj, ki kot taka niso osebni podatki (glej sodbo SEU C 434/16, Peter Nowak proti Data Protection Commissioner, z dne 20. 12. 2017). Ta primer se res neposredno ne nanaša na psihološke teste, kot zatrjuje pacient, vendar pa je uporabljiv kot dodaten argument ter kaže na neutemeljenost pritožbenih navedb glede šolskih izpitov. Tudi primerjava s krvnimi testi ne more spremeniti pravilnosti izpodbijane odločitve, saj v njih ni vsebovanih avtorskopravno varovanih vprašanj.
Utemeljene niso niti pritožbene navedbe glede prilagojenosti psiholoških testov konkretnemu pacientu. Te testi so bili namreč prilagojeni pacientu v smislu izbora konkretnih psiholoških testov izmed več obstoječih testov glede na stanje posameznika, kar ne pomeni, da so bili sestavljeni izključno za konkretnega pacienta; pa četudi bi bili, njihov avtor ne bi bil pacient. Avtor je namreč tista oseba, ki avtorsko delo ustvari, in ne oseba, ki je bila podlaga, razlog ali navdih za avtorsko delo.
IP nadalje pojasnjuje, da pravica do drugega mnenja iz 40. člena ZPacP ni vezana na pogoj, da se pacient seznani z vprašanji iz psiholoških testov. Zdravnik lahko skladno s to določbo opravi tudi pregled pacienta ali opravi oziroma predlaga dodatne zdravstvene storitve, prav tako pa lahko (celotno) zdravstveno dokumentacijo, ki je podlaga za drugo mnenje, zdravniku, ki bo podal drugo mnenje, posreduje na zahtevo pacienta lečeči zdravnik. To pa še ne pomeni, da se lahko z njo v primeru podanih omejitev pacient seznani v celoti.
Glede pritožbene navedbe, da pacientu ni bilo posredovano soglasje, je izvajalec zdravstvene dejavnosti pojasnil, da posebnih soglasij za obravnavo pacienti ne podpisujejo, iz česar izhaja, da takšen dokument ne obstaja. Če izvajalec zdravstvene dejavnosti z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, potem zahtevi za seznanitev tudi ne more ugoditi.
V zvezi s pozivom, da IP o navedenih kaznivih dejanjih obvesti pristojno državno ter specializirano tožilstvo ter zdravniško delovno inšpekcijo, pa IP na koncu še pojasnjuje, da iz navedb pacienta ni razbrati znakov kaznivih dejanj, zaradi česar ni ravnal po tem predlogu.
Sklepno
Iz obrazloženega izhaja, da pritožba zaradi kršitve pravice po 41. členu ZPacP ni utemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v zvezi z desetim odstavkom 41. člena ZPacP zavrnil (1. točka izreka odločbe).
Ta odločba je v skladu z določbami Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu, ter plačati sodno takso.
Postopek vodila:
…...., Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov informacijska pooblaščenka
Vročiti:
- ….. (osebna vročitev po ZUP);
- ….. (osebna vročitev po ZUP).
