CJEU: Spol ob nakupu vozovnic
Sodišče EU je odločilo, da zbiranje podatkov o nazivih strank ob nakupu vozovnic ni nujno potrebno, zlasti če je njegov namen personalizacija komercialne komunikacije.
Odločitev je bila objavljena 9.1.2025
Združenje Mousse je pred francoskim nadzornim organom (CNIL) izpodbijalo prakso francoskega železniškega prevoznika SNCF Connect, ki od svojih strank zahteva, da ob nakupu vozovnic na spletu navedejo svoj naziv (gospod ali gospa). Združenje meni, da ta zahteva krši Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), zlasti v luči načela minimizacije podatkov, ker se zdi, da navedba naziva, ki odraža spolno identiteto, ni potrebna za nakup železniške vozovnice. Leta 2021 se je CNIL odločil zavrniti to pritožbo in ugotovil, da ta praksa ne krši GDPR. V združenju Mousse se s to odločitvijo niso strinjali in so pri francoskem upravnem sodišču (Conseil d'État) vložili tožbo, s katero je zahteval razveljavitev odločitve. Upravno sodišče je Sodišče EU vprašal, ali je zbiranje podatkov o nazivih strank, omejeno na nazive „gospod“ in „gospa“, mogoče opredeliti kot zakonito in skladno zlasti z načelom minimizacije podatkov, kadar je to zbiranje namenjeno izvedbi prilagojene komercialne komunikacije s temi strankami v skladu s splošno sprejetimi praksami na tem področju.
Sodišče je ponovno poudarilo, da morajo biti v skladu z načelom minimizacije podatkov, zbrani podatki ustrezni, relevantni in omejeni na tisto, kar je potrebno glede na namene, za katere se ti podatki obdelujejo. Sodišče je tudi ponovilo, da GDPR določa izčrpen in restriktiven seznam primerov, v katerih se obdelava osebnih podatkov lahko šteje za zakonito: to med drugim velja, kadar
je to nujno za izvedbo pogodbe s posameznikom, ali
potrebno za namene zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba.
Glede prve točke je Sodišče EU poudarilo, da mora biti obdelava podatkov objektivno nujno za pravilno izvajanje te pogodbe, da se obdelava podatkov lahko šteje za potrebno za izvedbo pogodbe. V tem kontekstu je Sodišče ugotovilo, da se personalizacija komercialnega sporočila na podlagi domnevne spolne identitete glede na naziv stranke ne zdi objektivno nepogrešljiva za omogočanje ustrezne izvedbe pogodbe o železniškem prevozu. Železniški prevoznik bi se namreč pri nagovarjanju strank lahko odločil za komunikacijo na podlagi splošnih, vključujočih izrazov, ki nimajo nobene povezave z domnevno spolno identiteto teh strank. To bi bila uporabna in manj vsiljiva rešitev.
Glede druge točke je Sodišče ob sklicevanju na svojo ustaljeno sodno prakso na tem področju izpostavilo, da obdelave podatkov o nazivu strank prevoznega podjetja, katere namen je personalizacija komercialne komunikacije na podlagi njihove spolne identitete, ni mogoče šteti za nujno,
če te stranke ob zbiranju podatkov niso bile obveščene o zakonitem interesu, katerega zasleduje upravljavec;
kadar se obdelava ne izvaja samo v obsegu, ki je nujno potreben za doseg tega zakonitega interesa; ali
kadar lahko glede na vse pomembne okoliščine, temeljne pravice in svoboščine teh strank prevladajo nad zakonitim interesom, zlasti kadar obstaja tveganje za diskriminacijo na podlagi spolne identitete.
Sodba je dostopna tukaj
Vir: Curia.eu
Naslovna slika: Shutterstock
