Digitalna preobrazba in zasebnost (še) ne gresta skupaj
Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo je na spletni strani gov.si objavila seznam izvajalcev izobraževanj za osebe, stare 55 let in več
Ker nas je zanimalo, kako gre digitalna preobrazba vštric z zagotavljanjem zasebnosti, smo preverili, kako spletne strani izvajalcev izobraževanj spoštujejo zasebnost svojih obiskovalcev.
Če rabite hiter odgovor, naj povemo, da smo bili razočarani. Samo pri enem od dvajsetih ponudnikov smo namreč bili v celoti zadovoljni s pregledanim. Še dva ponudnika sta se temu na las približala, potem pa je bilo več ali manj konec veselja. V povprečju so spletne strani zadostile samo nekaj manj kot dvema (1,95) od petih pregledovanih kriterijev.
Še najbliže so bili ponudniki pri zagotavljanju zasebnega dostopa do spletišča. Vse spletne strani razen ene namreč vključujejo varni spletni protokol. Ob tem moramo žal povedati, da je pri eni izmed njih v seznamu vladne službe naveden nevarni protokol (http), vendar pa smo s poskusom ugotovili, da stran ustrezno podpira tudi https in s tem dosegli 95% ustreznost spletnih strani.
Že pri naslednjem kriteriju, strežniku, na katerem se obdela morebitna e-poštna sporočila, je uspeh precej manjši. Zgolj 50% ponudnikov zagotavlja, da bo vašo e-pošto prebralo preko strežniškega ponudnika, katerega domicil ni zunaj EU.
Še manj je tistih ponudnikov, ki imajo vsaj približno ustrezno urejene piškotke – zgolj 30%. Tu moramo priznati, da smo bili zelo velikodušni. Piškotke lastne analitike (npr. Matomo) smo upoštevali kot ustrezne tudi brez privolitve, prav tako pa nismo preverjali vsebine privolitvenih obrazcev. Sicer bi bila ocena še nekoliko slabša.
Razočarani smo bili tudi pri sledilnih tehnologijah. Kar 85% spletišč je vključevalo elemente vsaj ene od sledilnih tehnologij. Tudi tu smo velikodušno upoštevali samo tiste tehnologije, ki so najbolj zloglasne: Google, Facebook in Hotjar.
Pričakovano najslabše pa so se strani odrezale pri nalaganju elementov s tretjih spletnih strani. Samo en ponudnik je imel to v celoti rešeno, še dva pa sta bila dokaj dobro omejena na zgolj pasivne elemente, kot so pisave.
Za zaključek naj povemo, da rezultati analize ne kažejo nujno, kako vsak izvajalec v celotnem procesu spoštuje zasebnost tečajnikov, saj smo pregledali zgolj spletno stran. Prav tako moramo pojasniti, da je bil na vsaki strani izveden zgolj hitri pregled spletišča: nekaj elementov pregleda je bilo izpuščenih, pri ostalih pa je bil pregled zgolj indikacija morebitnih odstopanj. Zato je povsem mogoče, da bi ob podrobnem pregledu, ki jih v Info hiši sicer izvajamo po naročilu, našli še več odstopanj ali pa bi nekatera odstopanja lahko zanemarili.
Vsekakor pa rezultat nakazuje, da je spoštovanje zasebnosti na naših spletiščih še vedno na precej nizkem nivoju. To je še posebej zaskrbljujoče, ko govorimo o digitalnem opismenjevanju starejših, katerim bi po našem mnenju nujno morali predstaviti tudi nevarnosti, ki nanje prežijo v digitalnem svetu.
Prav gotovo pa bi ob podobnih razpisih v prihodnje pričakovali, da je eden od kriterijev, po katerih se odločevalci odločajo komu podeliti koncesijo za digitalno izobraževanje, tudi skrb za zasebnost. Skrb za lastno zasebnost v digitalnem svetu je po našem mnenju namreč eden od nujnih (a vsekakor ne zadostnih) pogojev digitalne osveščenosti.
Naslovna fotografija: RawPixel
